Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Aplikativna in bazična fiziologija in patofiziologija v medicini

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
staranje, nevrodegeneracija, kardiovaskularne bolezni, nevrovaskularna sklopitev, oksidativni stress, ROS, apoptoza, senescenca celic, hiperglikemija, MRI, DWI, MegaPRESS, kontrastno sredstvo hiperbarična oksigenacija, GABA, celična terapija, avtonomno živčevje translacijska medicina.
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.446,19
A''
623,27
A'
2.657,54
A1/2
4.144,46
CI10
56.216
CImax
8.190
h10
59
A1
24,79
A3
6,13
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  982  35.261  34.184  34,81 
Scopus  906  55.725  54.581  60,24 
Organizacije (1) , Raziskovalci (43)
0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  57206  Kanza Awais  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2025 
2.  20471  Dejan Bregar    Tehnični sodelavec  2019 - 2025  18 
3.  24927  dr. Miran Brvar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  628 
4.  27580  dr. Klara Bulc Rozman  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  21 
5.  15667  dr. Matjaž Bunc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  543 
6.  15243  dr. Ksenija Cankar  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  264 
7.  10779  dr. Rok Černe  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  39 
8.  58880  mag. Odemaris Estefania Contreras Tapia  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
9.  54659  Nina Demšar  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2025 
10.  26267  Manja Dolinar    Tehnični sodelavec  2025 
11.  08797  mag. Tatjana Drglin  Srce in ožilje  Tehnični sodelavec  2019 - 2020  33 
12.  27577  dr. Andrej Fabjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  60 
13.  05232  dr. Žarko Finderle  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  163 
14.  21903  Alenka Frangež Štrukelj    Tehnični sodelavec  2019 - 2025 
15.  29980  dr. Igor Darko Gregorič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2020  209 
16.  36087  Manja Hribar  Stomatologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2025  34 
17.  15169  dr. Damijana Mojca Jurič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  107 
18.  35358  Maja Justin  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2019 
19.  16344  dr. Borut Kirn  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  71 
20.  55844  Lana Kralj  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2021 - 2025  24 
21.  18322  dr. Helena Lenasi  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  211 
22.  59755  Ema Masterl  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
23.  05922  dr. Živa Melik  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2023  107 
24.  22642  Vesna Metelan    Tehnični sodelavec  2019 
25.  18825  dr. Irina Milisav Ribarič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  165 
26.  18549  dr. Aleksandra Milutinović Živin  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  128 
27.  55845  Iza Oblak  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2025 
28.  21413  dr. Damjan Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2023  539 
29.  35892  Tina Pintar Tratnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
30.  37609  dr. Tinkara Pirc Marolt  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  23 
31.  05201  dr. Nejka Potočnik  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  150 
32.  51967  Patrik Prša  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  22 
33.  35604  Renata Radič Berglez    Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
34.  35603  Tina Robida    Tehnični sodelavec  2019 - 2024  16 
35.  37994  Katja Romarić    Tehnični sodelavec  2019 - 2024  15 
36.  36102  dr. Vladka Salapura  Medicina  Raziskovalec  2019  283 
37.  07002  dr. Dušan Šuput  Nevrobiologija  Vodja  2019 - 2025  443 
38.  29977  Daša Šuput Skvarča  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  19 
39.  51635  Barbara Verovnik  Šport  Tehnični sodelavec  2019 - 2025 
40.  26268  dr. Andrej Vovk  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2025  59 
41.  18826  dr. Bojan Vrtovec  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  525 
42.  07797  dr. Rudolfina Zorc-Pleskovič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2025  140 
43.  38240  dr. Gašper Zupan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2025  21 
Povzetek
Osrednje področje dela v naslednjem obdobju bo  proučevanje nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih bolezni, ki imajo pogosto podobne vzroke in so med seboj povezane. Interdisciplinarna sestava in opremljenost programske skupine nam omogočata kompleksen pristop k razumevanju procesov staranja in mehanizmov, ki na ta proces vplivajo. Interdisciplinarnost omogoča vertikalne (od proučevanja molekulskih interakcij, celičnih organelov, celic in organov do raziskav na človeku vključno s kliničnimi raziskavami) in horizontalne (od raziskav skupnih mehanizmov in medsebojne povezanosti staranja živčevja in kardiovaskularnega sistema) povezave raziskav. Z raziskavami nameravamo doprinesti k razumevanju temeljnih procesov staranja na področju nevrodegenerativnih bolezni, nevrovaskularne sklopitve ter interakcije med motnjami funkcije živčevja in srca. Na področju temeljnih mehanizmov staranja proučujemo vlogo oksidativnega stresa in hiperglikemije. Diabetesa je velik problem v razvitem svetu, saj je pomemben vzrok žilnih in nevrodegenerativnih obolenj ter s tem pomemben vzrok smrtnosti in invalidnosti. Učinki hipoglikemije pri zdravljenju diabetesa so zelo dobro poznani, učinki hiperglikemije pa zelo malo.Nameravamo razjasniti učinke hiperglikemije in oscilacij koncentracije glukoze na metabolizem in funkcijo astrocitov ter nevronov v kulturi in s tem pojasniti učinke akutne hiperglikemije. Ponavljajoča se akutna hiperglikemija sčasoma privede tudi do degenerativnih sprememb kardiovaskularnega sistema vključno z aterosklerozo. Tako poškodbe cirkulacije kot živčevja so vsaj deloma posledica vpliva hiperglikemije na endotelijske celice, poškodbe avtonomnega živčevja pri nevrodegenerativnih boleznih pa še dodatno prizadenejo kardiovaskularni sistem. Pomemben del raziskav staranja in nevrodegenerativnih ter kardiovaskularnih sprememb temelji na slikanju in spektroskopiji z magnetno resonanco. V sodelovanju z raziskovalci iz Johns Hopkinsa v ZDA smo uvedli metodo s posebnimi sekvencami, ki urejajo spekter (ang. spectral editing) - npr. sekvenco MEGA-PRESS in z ter ustreznim post-procesianjem ter analizo s programom Gannet (Johnns Hopkins, Baltimore, ZDA). S tem lahko zanesljivo prikažemo tudi nevrotransmiterje glutamat, glutamin in GABA. Pri Parkinsonovi bolezni je očiten propad nevronov v substanci nigri možno dobro prikazati zaradi vsebnosti nevromelanina in atomov železa. Še bolj učinkovito kot s standardnimi metodami lahko nevromelanin prikažemo z metodo kvantitativnega susceptibilnega mapiranja (QSM) ki temelji na pridobitvi faze iz artefaktov običajnega GRE MR slikanja. S tem bomo pridobili nove in izvirne podatke o procesu degeneracije pri Parkinsonovi bolezni, Huntingtonovi bolezni, možganski kapi in drugih nevrodegenerativnih obolenj. Pomemben prispevek znanosti bo tudi študij terapije srčnega popuščanja z matičnimi celicami in sledenje uspehu terapije s klasičnimi metodami in z kardio-MRI vključno s T1 mapiranjem.
Pomen za razvoj znanosti
V naslednjem programskem obdobju se usmerjamo v proučevanje procesov staranja in sicer predvsem nevrodegenerativnih boleznimi, ki so pogosto povezane z boleznimi kardiovaskularnega sistema. V veliki meri se bomo usmerili v mehanizem medsebojnih vplivov obeh obolenj in skupnih mehanizmov in vzrokov obolevnosti. Z raziskavami nameravamo doprinesti k razumevanju temeljnih procesov staranja na področju nevrodegenerativnih bolezni, nevrovaskularne sklopitve ter interakcije med motnjami funkcije živčevja insrca. Program P3-0019 je pomemben za razvoj znanosti iz več vidikov. Sestava in opremljenost programske skupine omogočata interdisciplinaren pristop k razumevanju procesov staranja in mehanizmov, ki na ta proces vplivajo. Interdisciplinarnost programske skupine omogoča: - vertikalne povezave raziskav od proučevanja molekulskih interakcij, celičnih organelov, celic in organov do raziskav na človeku vključno s kliničnimi raziskavami - horizontalne povezave raziskav staranja živčevja in kardiovaskularnega sistema, medsebojnih vplivov na razvoj bolezenskih procesov in staranja ter temeljne mehanizme staranja na molekularnem in celičnem nivoju, ki so skupni procesom staranja živčevja, žilja in srca. Na področju temeljnih mehanizmov staranja proučujemo vpliv stresa vključno z oksidativnim stresom in hiperglikemijo na razvoj nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih obolenj. Diabetes in hiperglikemija sta velik problem v razvitem svetu, saj sta pomembna vzroka žilnih in nevrodegenerativnih obolenj ter s tem pomemben vzrok smrtnosti in invalidnosti. Učinki hipoglikemije pri zdravljenju diabetesa so zelo dobro poznani, učinki hiperglikemije pa zelo malo in še to le v kombinaciji s ketozo oz. ketoacidozo. Z uporabo konfokalne mikroskopije in mikrospektrofluorimetrije bomo razjasnili učinke hiperglikemije in oscilacij koncentracije glukoze na metabolizem in funkcije astrocitov in nevronov v kulturi ter s tem pojasnili učinke akutne hiperglikemije. Astrociti so pomembni tako za homeostazo v centralnem živčnem sistemu kot za delovanje žilno-možganske pregrade in vse več je znanega o njihovi vlogi v nevromodulaciji. Ponavljajoča se akutna hiperglikemija sčasoma privede tudi do degenerativnih sprememb kardiovaskularnega sistema vključno z aterosklerozo. Tako poškodbe cirkulacije kot živčevja so vsaj deloma posledica vpliva hiperglikemije na endotelijsko funkcijo v mikrocirkulaciji, poškodbe avtonomnega živčevja pri nevrodegenerativnih boleznih pa še dodatno prizadenejo kardiovaskularni sitem. Raziskave na tem področju so v svetu zelo aktualne in predvidevamo, da bodo rezultati naših raziskav pomembni in odmevni. Hiperglikemija je eden od stresorjev in lahko, podobno kot številna zdravila, inducira tudi oksidativni stres. Na tem področju smo vpeti v več evropskih projektov in proučevanje molekularno-gentskih učinkov stresa in odgovora na stres bo pomemben znanstveni doprinos programa. Pomemben del raziskav staranja in nevrodegenerativnih sprememb temelji na slikanju in spektroskopiji z magnetno resonanco. Metodi temeljita na zaznavi signala vodikovih jeder, ki so različno gosto razporejeni in različno vezani v tkivih. Magnetnoresonančna spektroskopija (MRS) zaznava signale protonov ampak iz vode in drugih molekul kot so npr. lipidi in aminokisline, ki vsebujejo vodikove jedra. MRS zaznava skupek vrhov, ki predstavljajo vodikov atom v različnih kemičnih okoljih. Končni produkt je krivulja – spekter različnih snovi (2). Nekaterih molekul, ki so pomembne pri proučevanju nevrodegeneracije, pa z običajnimi metodami ne moremo zanesljivo prikazati, saj se njihovi vrhovi v spektru prekrivajo z drugimi. V sodelovanju z raziskovalci iz Johns Hopkinsa v ZDA smo uvedli metodo s posebnimi sekvence, ki urejajo spekter (ang. spectra editing), kot je npr. tudi sekvenca MEGA-PRESS (Meshcher-Garwood point resolved spectroscopy) ter ustreznim post-procesianjem (5). Tako lahko zanesljivo prikažemo lahko tudi nevrotransmiterja glutamat in glutamin
Pomen za razvoj Slovenije
Sestava in rezultati dela programske skupine so pomembni za razvoj znanosti in družbe iz več razlogov. Kombinacija komplementarnih raziskovalnih metod in raziskovalcev na področju bazične znanosti z raziskovalci iz klinike zagotavlja prenos temeljnih spoznanj v klinično prakso takoj, ko je to mogoče. Takšen pristop zagotavlja relevantnost raziskav, ki pripomorejo k razumevanju bolezenskih procesov, odpirajo nove možnosti zdravljenja in so tudi odmevne v svetu. V preteklosti smo že pokazali praktične rezultate prenosa iz raziskav v prakso z uvedbo novih MRI in MRS metod, uvedbo celične terapije hudega popuščanja srca, uporabo pomožne črpalke za levi ventrikel (LVAD) v sodelovanju z UT, Houston, TX in proučevanjem učinkov laminarnega toka črpalke na degenerativne spremembe v mikro- in makro- cirkulaciji ter avtonomnem živčnem sistemu.. Naše raziskave so tudi družbeno pomembne. Delež starajočega se prebivalstva v Sloveniji je vedno večji. Zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih procesov, predvsem pa odkrivanje njihovih vzrokov in mehanizmov, lahko vodi v uspešno zgodnje zdravljenje ali morda celo prevencijo tako sprememb v centralnem živčnem sistemu kot tudi kardiovaskularnem sistemu.  Zaradi naraščanja incidence in prevalence sladkorne bolezni s staranjem prebivalstva je poznavanje vzrokov in mehanizmov vpliva ponavljajoče se akutne hiperglikemije ključno za preventivo in ozaveščanje prebivalstva kot tudi za načrtovanje novih zdravil. Na področju slikanja z magnetno resonanco si obetamo razvoj nove, klinično uporabne metode, ki temelje na vdihavanju čistega kisika, kot neškodljivega eksogenega kontrastnega sredstva. Družbeno pomembna je tudi naša angažiranost za visoko kvaliteto dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, sodelovanje na mednarodnih projektih in z mednarodnimi firmami, saj to doprinese izmenjavi znanj in odpira razvojne in zaposlitvene možnosti. Pomemben doprinos družbenemu razvoju je stalno izboljševanje zdravstvenega sistema z uvajanjem novih metod Objave v vrhunskih mednarodnih revijah in delovanje v izvršilnih odborih mednarodnih  združenj organizacijskih odborih mednarodnih srečanj pripomore k promociji Slovenije v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno