Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Anorganska kemija in tehnologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.03  Naravoslovje  Kemija  Anorganska kemija 
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   

Koda Veda Področje
P003  Naravoslovno-matematične vede  Kemija 

Koda Veda Področje
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
Ključne besede
anorganska sinteza, spojine žlahtnih plinov, kovinski fluoridi s šibko koordinirajočimi anioni, hibridne spojine, materiali, reagenti, nanostrukturirani fluoridi, selektivno fluoriranje, tehnologija za trajnostni razvoj, procesna varnost, krožno gospodarstvo, kemija za družbo, analiza živil
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.895,01
A''
585,09
A'
1.967,05
A1/2
4.509,42
CI10
5.100
CImax
353
h10
31
A1
23,07
A3
7,76
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  533  7.147  5.055  9,48 
Scopus  550  7.780  5.611  10,2 
Organizacije (1) , Raziskovalci (30)
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36324  dr. Blaž Alič  Kemija  Raziskovalec  2019  22 
2.  15730  Peter Frkal  Materiali  Tehnični sodelavec  2019 - 2024  62 
3.  10749  dr. Marko Gerbec  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  261 
4.  53452  Jan Gnidovec  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  21 
5.  26305  dr. Evgeny Goreshnik  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  326 
6.  50497  dr. Evelin Gruden  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  64 
7.  58571  Andrii Hultiaiev  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025 
8.  57101  Jan Jelen  Kemija  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  17 
9.  52182  Marko Jeran    Tehnični sodelavec  2022 - 2025  420 
10.  11278  dr. Robert Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  108 
11.  59807  Viktoriia Kukharuk  Kemija  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
12.  58566  Patricija Lap    Tehnični sodelavec  2023 - 2025  15 
13.  39145  dr. David Levovnik  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  29 
14.  30880  dr. Matic Lozinšek  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2025  308 
15.  15146  dr. Zoran Mazej  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  410 
16.  15732  Robert Moravec    Tehnični sodelavec  2019 - 2025 
17.  56795  Tomaž Mržljak  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025 
18.  29296  Tine Oblak  Materiali  Tehnični sodelavec  2019 - 2025  25 
19.  57140  Klara Ogorevc  Kemija  Mladi raziskovalec  2022 - 2025 
20.  01062  mag. Tomaž Ogrin  Kemija  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  106 
21.  55796  Anja Pavlovič  Kemija  Mladi raziskovalec  2021 - 2025  18 
22.  38211  dr. Dona Pavlovič  Materiali  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  16 
23.  56790  dr. Svitlana Petrusenko  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2024 
24.  18457  dr. Maja Ponikvar Svet  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  237 
25.  02757  dr. Tomaž Skapin  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2023  123 
26.  21556  dr. Gašper Tavčar  Kemija  Vodja  2019 - 2025  297 
27.  15289  dr. Melita Tramšek  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2025  180 
28.  59963  Žan Zakošek  Kemija  Tehnični sodelavec  2024 - 2025 
29.  15733  Mira Zupančič    Tehnični sodelavec  2019 - 2025 
30.  37488  dr. Žiga Zupanek  Kemija  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  16 
Povzetek
Program "Anorganska kemija in tehnologija"  je sestavljen iz treh delov, ki se medsebojno dopolnjujejo: "Anorganska sinteza", "Materiali in reagenti" in "Tehnologije za trajnostni razvoj". Stalen pretok informacij med različnimi deli programa bo znatno prispeval k napovedovanju novih spojin, materialov in tehnologij, saj bodo nove spojine lahko takoj ocenjene glede možne uporabe v tehnologijah prihodnosti. Identificirane procesne težave bodo imele neposreden vpliv na pripravo novih spojin in reagentov. Anorganska sinteza Fluor igra pomembno vlogo tako na številnih področjih kemije kot tudi v vsakdanjem življenju. Že prisotnost enega samega atoma fluora v molekuli lahko dramatično spremeni naravo spojine in njene lastnosti. Osredotočili se bomo na preučevanje spojin kovin/polkovin (Al, Ga, Ti, V, Nb, Ta, Sn, …) s fluorom ali drugimi halogeni, ki bodo vsebovale tudi velike organske katione ([Me4N]+, [Ph4P]+, [LDippH]+), manjše anorganske katione (Li+-Cs+, [NO]+, [ClO2]+, Cu2+, Ag2+) ali različne nevtralne ligande. Namen je pripraviti nove izolirane oligomerne anionske ali kationske zvrsti oziroma bolj kompleksne polimerne spojine z večjo strukturno dimenzionalnostjo (verige, kolone, plasti, 3-D mreže). Preučevali bomo tudi vpliv ligandov, s posebnim poudarkom na XeF4 in na možnih načinih njegove koordinacije. Raziskovali bomo tudi spojine sestavljene iz kovinskih centrov, šibko koordinirajočih anionov in kationov [XeF5]+.   Materiali in reagenti Nadaljevali bomo raziskave nano-fluoridov in sorodnih materialov z neobičajnimi lastnostmi, pripravljenih iz hibridnih spojin z uporabo različnih tehnik. Dosedanje raziskave nano-materialov na osnovi AlF3, bomo nadgradili z dodatnimi in-situ meritvami in jih razširili na nekatere tehnično zanimive fluoride na osnovi Mg, Ca in Cr skupaj z mešanimi Al/Si sistemi. V zadnjih letih je naša skupina pripravila tudi nove vrste fluoridnih reagentov. Njihove glavne prednosti so termodinamska stabilnost, preprosta sinteza in velika možnost modifikacij skeleta. Nadaljnji razvoj in raziskave na modifikacijah reagentov in njihovi reaktivnosti lahko v prihodnosti pripelje do številnih vrhunskih rezultatov.   Tehnologije za trajnostni razvoj Naš cilj bo podpora industrijskim partnerjem in pristojnim upravnim organom pri implementaciji konceptov krožnega gospodarstva, s pokrivanjem vseh faz življenjskega kroga izdelka ali storitve. Poleg teoretičnih študij se bomo z laboratorijskimi poskusi in raziskavami posvetili inovativnemu zapiranju snovnih krogov v industrijskih sektorjih. Na področju raziskav trajnosti in procesne varnosti bo glavni cilj postaviti celovit koncept analize in upravljanja procesne varnosti, upoštevajoč kompleksno dinamiko poslovnih sistemov, ki do sedaj še ni bil ponujen. Poleg tega bomo raziskovali nov pristop k ocenjevanju merilne negotovosti pri določanju vsebnosti fluora v živilih.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina "Anorganska kemija in Tehnologija" predstavlja eno vodilnih skupin v svetu na področju sintez novih anorganskih spojin, predvsem s področja kemije fluora. Uvršča se med redke skupine v svetovnem merilu, ki so usposobljene za izvedbo najbolj zahtevnih sinteznih tehnik, zato sodeluje z vrsto laboratorijev v Evropi, na Japonskem, v Kanadi, ZDA, Rusiji, Ukrajini itd. Že do sedaj so bili nekateri izsledki raziskav naše raziskovalne skupine izjemnega pomena za zakladnico znanja anorganske kemije (sinteze novih binarnih fluoridov, npr. NiF3, NiF4, AgF3; spojine s fluoridi žlahtnih plinov kot ligandi; spojine s Xe(IV) in Xe(VI); kemija Ag(II)). Tudi raziskave na področju organo-kovinskih spojin vzbujajo vse večjo pozornost. Pomen, ki ga imajo raziskave programske skupine za razvoj znanosti, je viden iz številnih objav, tudi v najprestižnejših revijah na področju kemije, kot so Angewandte Chemie, Journal of American Chemical Society, Chemical Communication, Dalton Transactions, Inorganic Chemistry in drugih. Med ostalimi aktivnostmi velja omeniti še vabljena predavanja na mednarodnih srečanjih, recenzentsko delo za znanstvene revije in članstvo v uredniških odborih revij (Open Chemistry, Acta Chimica Slovenica, Structural Chemistry). Pohvalimo se lahko tudi s prispevki članov programske skupine, ki so preglede raziskav podali v poglavjih v knjigah kot so "Photonic and Electronic Properties of Fluoride Materials" in "Modern Synthesis Processes and Reactivity of Fluorinated Compounds" v seriji Progress in Fluorine Science (2016-2017) založbe Elsevier, "Contemporary use of azophenolates and related species in the determination of metal cations" v The chemistry of metal phenolates. Volume 2, in "Aspects of the energetics of metal [beta]-diketonates and their derivatives" v The chemistry of metal enolates Volume 2 objavjleno v PATAI's chemistry of functional groups založbe John Wiley & Sons (2018), sestavek "Xenon(II)fluoride" v enciklopediji e-EROS encyclopaedia of reagents for organic synthesis založbe John Wiley & Sons (2017). Naša dela so pogosto citirana tudi v splošnih strokovnih knjigah in učbenikih, kar je pomembno za razvoj kemije in prenos znanja. Ob tem temeljne raziskave skupine ostajajo kvalitetna podlaga za bolj usmerjene in aplikativne raziskave materialov s posebnimi lastnostmi in njihovo nadaljnjo uporabo v industriji. Aplikativne in razvojne raziskave uspešno rešujejo specifične tehnološko-razvojne probleme v skladu z glavnimi strateškimi prioritetami EU, kot so trajnostni razvoj in varovanje okolja, obenem pa za končne uporabnike pogosto pomenijo tudi boljše razumevanje njihovih proizvodnih procesov, zmanjšanje stroškov obratovanja, povečanje kakovosti izdelkov in izboljšanje njihovih lastnosti, s čimer so ta podjetja konkurenčnejša na trgu. V tem smislu raziskave preraščajo nacionalne ali evropske okvire in so globalnega pomena. Na področju procesne varnosti je še vedno eden od glavnih izzivov razvoj podrobnejšega ovrednotenja varnostnih kazalcev (tako za proaktivni in reaktivni del dejanskih varnostnih izidov), uporabnih tako za operativne namene (kvaliteta varnostnih ukrepov), kot tudi za dinamično ocenjevanje tveganj, katerega rezultati naj bi odražali aktualno stanje. Poseben izziv je vključevanje znanja o pomenskih varnostnih kazalcih in tveganjih v koncept "podjetje, ki se uči", oziroma aktivno ocenjevanje in upravljanje tega dolgoročnega procesa.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina "Anorganska kemija in tehnologija" je ena najboljših v Sloveniji na področju tehnoloških raziskav za trajnostni razvoj, kar je pomembno za slovensko industrijo. Po drugi strani pa je ena vodilnih raziskovalnih skupin v svetu na področju anorganske kemije fluora, kar je odličen prispevek k promociji naše države. Raziskave na področju anorganskih in hibridnih materialov predstavljajo dobro osnovo za razvoj novih materialov s posebnimi lastnostmi. Znanje in izkušnje pri tako zahtevnem raziskovalnem delu pa lahko pripomorejo k iskanju rešitev, ki jih potrebuje slovenska industrija. Raziskave za trajnosti razvoj na področju varovanja okolja in s tem povezane procesne varnosti, ki se bodo izvajale v okviru tega programa, imajo neposreden pomen za gospodarstvo. V povezavi s partnerjih iz industrije in državnimi organi, nam program omogoča da ostanemo del globalnega razvoja. Raziskave in analize procesov, postopkov/proizvodov bomo izvajali s končnim ciljem zniževanja stroškov in povečanja konkurenčnosti industrijskih partnerjev, oziroma njihovih združenj. Raziskave povezane s procesno varnostjo omogočajo prenos novih znanj direktno k partnerjem v industriji (npr. analize, revizije, usposabljanja, svetovanja) in strokovno podporo državnim organom pri izvajanju zakonodaje (npr. ekspertize/recenzije, analize). Velja pa tudi obratna povezava, namreč, razvoj procesne varnosti običajno poteka v tesnem sodelovanju s procesno industrijo, kot tudi državnimi organi. Krožno gospodarstvo je prepoznano kot eden od stebrov pri premagovanju svetovnih problemov, povezanih z prekomerno uporabo naravnih virov, ki presegajo zmogljivost Zemlje. Slovenija je zelo resno pristopila k izvajanju prizadevanj za spremembe z jasnimi cilji (npr. Strategija razvoja Slovenije 2030, sprejeta decembra 2017), člani programske skupine pa sodelujejo pri pripravi časovnega načrta za prehod v krožno gospodarstvo v Sloveniji za vlado Republike Slovenije leta 2018. V časovnem načrtu so opredeljeni pozitivni primeri krožnega gospodarstva, ki so jih že sprejela podjetja v Sloveniji, industrijska in predelovalna območja s potencialom za doseganje dobrih rezultatov krožnega gospodarstva in kazalniki, s katerimi bodo opredeljeni cilji le-tega, izmerjene rešitve in trendi prehoda z linearnega do krožnega gospodarstva. Velik pomen za nadaljnji razvoj Slovenije v prihodnosti pripisujemo tudi izobraževanju kadrov. Člani programske skupine so vključeni v vse nivoje izobraževanja. Aktivno sodelujejo na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana kot predavatelji in kot mentorji magistrskim in doktorskim študentom. Ob tem Šola eksperimentalne kemije, ki deluje v okviru programske skupine, ohranja izredno pomembne povezave instituta s šolami, tako osnovnimi kot srednjimi, zanimanje zanjo pa je tudi v vrtcih. V obliki tečajev ali zgolj z obiski omogočamo učencem eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi. S takšnimi oblikami neformalnega izobraževanja sledimo evropskim smernicam, s katerimi želimo med mladimi zbuditi več zanimanja za študij tehnike in naravoslovja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno