Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Regionalna geologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.06  Naravoslovje  Geologija  Regionalna geologija 

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
geološki modeli, geološke karte, temeljna geologija, aktivna tektonika, pobočni masni premiki, paleontologija, stratigrafija, sedimentologija, prostorsko načrtovanje, naravna dediščina, potresna geologija, seizmologija, kvartarna geologija, geološko pogojene nevarnosti, potresna nevarnost
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.090,76
A''
727
A'
2.011,94
A1/2
2.544,73
CI10
5.555
CImax
290
h10
35
A1
19,83
A3
14,47
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  280  4.637  4.003  14,3 
Scopus  366  6.003  5.018  13,71 
Organizacije (2) , Raziskovalci (35)
0215  Geološki zavod Slovenije
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  277 
2.  30482  dr. Miloš Bartol  Geologija  Raziskovalec  2022 - 2025  91 
3.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  451 
4.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  327 
5.  37367  Staška Čertalič    Tehnični sodelavec  2019 - 2022  45 
6.  05473  Matevž Demšar  Geologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  101 
7.  59497  dr. Gisela Domej  Geologija  Raziskovalec  2025  53 
8.  30744  dr. Luka Gale  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2025  282 
9.  51329  dr. David Gerčar  Geologija  Raziskovalec  2024 - 2025  51 
10.  33362  dr. Petra Gostinčar  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2025  119 
11.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  232 
12.  28456  dr. Mateja Jemec Auflič  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  298 
13.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2025  445 
14.  07629  dr. Bogdan Jurkovšek  Geologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2025  570 
15.  09632  dr. Tea Kolar-Jurkovšek  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2025  537 
16.  54717  Miha Marinšek  Geologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2025  20 
17.  50349  Anže Markelj    Tehnični sodelavec  2019 - 2021  139 
18.  38184  dr. Eva Mencin Gale  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2025  80 
19.  38136  dr. Ana Novak  Geologija  Raziskovalec  2022 - 2025  133 
20.  21384  dr. Matevž Novak  Geologija  Vodja  2019 - 2025  454 
21.  58180  Katja Oselj  Geologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  10 
22.  35426  dr. Tina Peternel  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2021  176 
23.  17229  Marija Petrovič    Tehnični sodelavec  2019 - 2022  10 
24.  57881  dr. Roguer Edmundo Placencia Gomez  Geologija  Raziskovalec  2024 - 2025  17 
25.  07984  mag. Dušan Rajver  Geologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2025  340 
26.  56911  Lovro Rupar  Geologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  31 
27.  53903  dr. Ela Šegina  Geologija  Raziskovalec  2021  101 
28.  58937  Aleša Uršič Arko  Geologija  Mladi raziskovalec  2024 - 2025  26 
29.  59233  Savo Vuksanović    Tehnični sodelavec  2023 - 2025 
30.  33141  dr. Marjana Zajc  Geologija  Raziskovalec  2022 - 2025  101 
31.  38099  dr. Manja Žebre  Geologija  Raziskovalec  2021  110 
1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11443  dr. Andrej Gosar  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2024  467 
2.  54532  Blaž Janc    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  12 
3.  50672  dr. Gregor Rajh  Geologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  21 
4.  34981  Jože Žarn  Rudarstvo in geotehnologija  Tehnični sodelavec  2019  44 
Povzetek
Program Regionalna geologija organizirano raziskuje geološko zgradbo območja Slovenije in jo vpenja v širše raziskovalno in geološko okolje. Naši raziskovalni rezultati izkazujejo visoko znanstveno kakovost in povezanost z raziskavami najvišje kakovosti na svetovni ravni, kar je izkazano z znanstvenimi objavami v mednarodnih revijah visokega in najvišjega razreda, tesnim in aktivnim sodelovanjem v domači in mednarodni znanstveni sferi, izvedbo odmevnih mednarodnih srečanj, uredništvo preglednih nacionalnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih monografij ter geoloških zemljevidov itn. Ob tem imajo rezultati visoko socialno-ekonomsko in družbeno relevanco. Ob odsotnosti sistemskega državnega financiranja pridobivanja, zbiranja, interpretiranja in omogočanja dostopa do podatkov o geosferi, kar je celo zakonsko predpisana obveza države, rezultati naše skupine zagotavljajo vsaj delno organizirane najbolj nujne strokovne podlage. Velik socialno-ekonomski in družbeni pomen naših rezultatov se kaže na dveh, za družbo ključnih postavkah, sonaravnem trajnostnem razvoju in varnosti. Visoka raven razumevanja regionalne geološke zgradbe je nujen pogoj za obravnavanje večine socialno-ekonomskih vidikov: prostorskega načrtovanja, umeščanja infrastrukturnih objektov, vpliva in posledic podnebnih sprememb, ohranjanja in zaščite naravne dediščine itn. Rezultati, predvsem geološka karta Slovenije (oz. 3D ter 4D model geološke zgradbe) ter specialistična znanja članov PS, izkazujejo neposredno in takojšnjo uporabnost pri vseh večjih infrastrukturnih projektih v Sloveniji. Ta je pri zahtevnejših projektih pogosto neposreden derivat najnovejših znanstvenoraziskovalnih rezultatov. Osnovni model geološke zgradbe je nadalje vhodni podatek za naše raziskave aktivnih tektonskih procesov ter procesov pobočnih masnih premikov, ki se odražajo na površju. Njihov končni cilj je ocenjevanje tveganja geološko pogojenih naravnih nevarnosti, opozarjanje nanje ter zaščitni in sanacijski ukrepi. Kakovost naših rezultatov je posledica multidisciplinarnega pristopa, uvajanja sodobnih analitskih metod in integracije med seboj neločljivo povezanih raziskovalnih sklopov: temeljnih geoloških raziskav, proučevanja aktivne tektonike in proučevanja pobočnih masnih premikov. S temeljnimi raziskavami (paleontološkimi, stratigrafskimi, sedimentološkimi in strukturnimi) pridobivamo podatke za osnovni 4D model geološke zgradbe, z raziskavami aktivne tektonike (tektonsko geomorfologijo, paleoseizmologijo, geofizikalnimi metodami) pa za razumevanje recentne geodinamike in za oceno potresne nevarnosti. Člani programske skupine so močno vpeti tudi v domače in evropske raziskovalne, razvojne in aplikativne projekte.
Pomen za razvoj znanosti
Ključni kohezivni element programske skupine je izboljšanje 4D geološkega modela Slovenije in njene okolice. Model nenehno posodabljamo z vključevanjem vseh relevantnih novih znanstvenih spoznanj, vključno s strokovnimi študijami, ki jih izvajamo v naši programski skupini. Rezultati podrobnih paleontoloških in stratigrafskih raziskav bodo omogočili prenos temeljnega geološkega znanja v druge naravoslovne znanosti, ki se ukvarjajo s strukturno geologijo in aktivno tektoniko. Razumevanje pozne paleozojske in mezozojske paleogeografije v slovenskem delu Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov bo prispevalo k globalnemu razumevanju sedimentne in tektonske dinamike alpskega in sredozemskega območja. Novi stratigrafski podatki bodo omogočili razvoj regionalnih strukturnih modelov in prispevali h globalnim. Raziskave na področju kvartarne geologije, ki zajemajo rekonstrukcijo paleookolja in paleodrenaže ter geokronologijo, so temelj za pripravo modela kvartarnega razvoja površja Slovenije. Predlagane raziskave bodo pripomogle k nadaljnjemu razvoju najsodobnejših metodologij na področju aktivne tektonike (tektonske geomorfologije, visokoločljive refleksijske seizmike, nizkofrekvenčnega georadarja, paleoseizmologije, seizmične tomografije). Rezultati študija aktivne tektonike, paleoseizmologije in globoke strukture bodo močno pripomogli pri razumevanju aktivni deformacij in potresne dejavnosti na prehodu iz Alp v Dinaride in bodo kot taki odmevni v svetovni znanstveni literaturi. Rezultati raziskav premikanja plazov od izvornih območij do mesta odlaganja bodo prenosljivi in uporabni tudi na območjih v drugih državah (predvsem alpskih), kjer se soočajo s podobno problematiko pobočnih masnih premikov. Prav tako bodo rezultati omogočali doprinos in razvoj znanja predvsem na področju naravoslovnih in tehniških znanosti, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko, predvsem pa bodo pripomogli k razvoju stroke, ki se ukvarja z obvladovanjem tveganja pred naravnimi nesrečami. Uporaba novih tehnik za opazovanje plazov, vključno z najnovejšimi metodami daljinskega zaznavanja, bo v svetovnem merilu omogočala izboljšanje njihovih strojnih in programskih komponent. Zato v integraciji različnih ved in tehnologij vidimo priložnost za uspešno reševanje problematike plazov, na stičiščih različnih znanstvenih ved pa možnost nastanka novih znanj, smeri in tehničnih rešitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganih temeljnih geoloških raziskav se neposredno uporabljajo tako pri izdelavi nove geološke karte Slovenije (tj. 4D/3D geološkega modela) kot tudi pri večjih infrastrukturnih projektih. Kakovosten geološki model je zelo pomemben, saj so različni družbeno-ekonomski vidiki neposredno ali posredno povezani z reševanjem vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami, prostorskim načrtovanjem, gradbeništvom in ocenjevanjem tveganja naravnih nevarnosti, varnostjo, zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi ter ohranjanjem in zaščito naravne dediščine. Vsi ti vidiki zahtevajo trdne temelje in visoko raven razumevanja regionalne geološke zgradbe. Možnost rušilnih potresov predstavlja veliko nevarnost za populacijo in infrastrukturo Slovenije. Raziskave aktivne tektonike in paleoseizmologije so geološko izhodišče za oceno potresne nevarnosti. Uporabnost rezultatov ima neposredno vrednost za nadaljnji razvoj družbe, ki lahko z reguliranjem protipotresnih ukrepov, ustreznim prostorskim planiranjem in izobraževanjem prebivalstva zmanjša potresno ranljivost prebivalstva, infrastrukture in kulturne dediščine. Na osnovi geoloških podatkov naše raziskovalne ekipe bo Slovenija dobila novo karto potresne nevarnosti. Izsledki raziskav pobočnih masnih premikov so v večji meri prenosljivi tudi v prakso. Rezultati v obliki preglednih kart in načrtov bodo služili kot orodje za učinkovito podporo delovanju civilne zaščite v primeru pojavljanja plazov, izdelavi/nadgradnji obstoječega sistema za opozarjanje pred nevarnostjo proženja plazov in pri izdelavi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. Prav tako so lahko podlaga pri načrtovanju prostora in s tem smotrnejšem umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor glede na potencialne nevarnosti zaradi pojavov plazov in drobirskih tokov. Rezultati programa bodo pomembni za pristojne državne inštitucije in agencije, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko, kot tudi za zasebna podjetja, ki so povezana z načrtovanjem in izvedbo ukrepov za zaščito pred naravnimi nesrečami. Razumevanje soodvisnosti med ekstremnimi vremenskimi pojavi in nastajanjem plazov v preteklosti bo omogočalo tudi razumevanje podobnih procesov v času trenutnih podnebnih sprememb in možnost napovedovanja njihovih posledic v prihodnje. V zadnjem programskem obdobju smo člani PS skupaj sodelovali v mnogih mednarodnih projektih (H2020, transnacionalni, čezmejni, EIT KIC ...). Vključevanje obsegalo od sodelovanja do vodenja delovnih paketov in do vodenja projektov kot celote. Med številnimi mednarodnimi dosežki naj še posebej izpostavimo našo aktivno vključenost v projekt PanAfGeo, v katerem prenašamo svoje znanje številnim afriškim geološkim zavodom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno