Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih

V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,4 % izpustov toplogrednih plinov in 96,8 % amonijaka. Z ratifikacijo Pariškega sporazuma in z novo NEC direktivo (Direktiva (EU) 2016/2284 se bodo obveznosti na področju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka precej povečale. Ambicioznejše cilje je Evropska komisija napovedala tudi za Skupno kmetijsko politiko v obdobju 2021-2027. Namen predlaganega projekta je a) pregledati in oceniti obstoječe kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na področju zmanjševanja toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike, b) proučiti možnosti kvantificiranja učinkov ukrepov in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje, c) identificirati možnosti za zmanjšanje izpustov metana, didušikovega oksida in amonijaka s prilagoditvami krmnih obrokov za rejne živali, z izboljšanjem načinov skladiščena živinskih gnojil in gnojenja kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne učinke njihovega uvajanja v Sloveniji ter d) pripraviti opis ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Programa razvoja podeželja po letu 2020.

Projekt je usmerjen pripravo konkretnih rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka in v izdelavo metodike za oceno njihovih učinkov. Gre za rešitve, prilagojene specifičnim razmeram slovenskega kmetijstva (majhne kmetije, razdrobljenost kmetijskih zemljišč, velik delež travinja v strukturi kmetijskih zemljišč) za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. Pričakujemo, da bo za mednarodno javnost zanimiv predvsem predlagani pristop k zmanjševanju izpustov v specifičnih razmerah.   Projekt bo prispeval tudi k krepitvi zmogljivosti stroke na področju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka in k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med raziskovalci. Projekt združuje raziskovalce iz različnih področij (splošna živinoreja in poljedelstvo, prehrana živali, prehrana rastlin, ekonomika kmetijstva, kmetijska tehnika) in različnih inštitucij (Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta). Področje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka je zelo kompleksno. S tem bo projekt prispeval tudi k širitvi obzorja sodelujočih raziskovalcev in k boljši usposobljenosti za celovito reševanje kompleksnih problemov.

S predlogom projekta se pripravljavci neposredno odzivamo na razpisano temo »Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih«. Pričakujemo, da bodo rezultati izboljšali prizadevanja kmetijske politike na področju izpustov v zrak in s tem prispevali k dejanskemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu. Pričakujemo, da bodo imele predlagane rešitve poleg dolgoročnih učinkov (blaženje podnebnih sprememb) na kmetovanje tudi neposredne učinke kot so izboljšanje izkoriščanje dušika v rastlinski pridelavi in beljakovin v živinoreji ter izboljšanje izkoriščanja krme pri rejnih živalih. S tem bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, k povečanju samooskrbe s hrano in k varovanju voda.