Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji

Spletna družbena omrežja (SDO) so v preteklih desetih letih omogočila nov način medsebojnega povezovanja, na drugi strani pa so, posebej v zadnjih letih, postala tudi osrednje prizorišče nestrpnega diskurza, sovražnega govora ter z njim povezanih lažnih novic. Širitev sovražnega govora prek SDO je povečala in izostrila vse predhodne težave pri njegovi obravnavi. Upravljavci SDO so namreč podjetja, ki vsebine administrirajo v skladu z lastnimi pogoji uporabe, zato se na eni strani soočajo s pritožbami, ker domnevnega sovražnega govora ne odstranjujejo, na drugi strani pa z očitki o omejevanju svobode govora in privatizaciji področja, ki ga sicer urejajo kazensko-pravni akti. Vprašanje razmejevanja zakonsko še dopustnega govora od govora, ki si zaščite ne zasluži več, postaja zato vse bolj pereče. Zaradi vrste razlogov je Slovenija med državami, kjer je nejasnosti na tem področju še posebej veliko.   Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta bodo potekale v dveh smereh.   Izvajalci bomo kot prvo preučili pojavnost sovražnega govora v slovenskem jeziku na odgovarjajočih delih globalnih SDO. V pomoč nam bodo obstoječi podatkovni viri (predvsem za omrežji Facebook in Twitter), ki so partnerju FDV (Univerza v Ljubljani - Fakulteta za družbene vede) na voljo na osnovi intenzivnega sodelovanja v posebnih projektih monitoringa Evropske komisije v letih 2016 in 2017. Slovenija je bila namreč prek sodelovanja FDV namreč med prvimi dvanajstimi državami, ki so na pobudo Evropske komisije jeseni 2016 začele izvajati monitoring na področju sovražnega govora, kjer se preverja odzivnost največjih globalnih SDO. Na tej osnovi bomo identificirali, na katerih SDO in na katerih lokacijah (skupinah, profilih) je ta pojav najbolj prisoten in ga nato analizirali tudi kvalitativno. Pri tem bomo razlikovali med sovražnim govorom v širšem, sociološkem smislu (in tudi ostalimi sorodnimi oblikami spornega komuniciranja na spletu), ter sovražnim govorom v kazensko-pravnem smislu.   Kvalitativni analizi sovražnega govora na družbenih omrežjih bo sledila analiza meril, ki jih uporabljajo SDO pri odstranjevanju prijavljenih primerov domnevnega sovražnega govora in analiza indikatorjev odzivnosti – posebej hitrosti odstranjevanja, vrste (ne)odzivnosti (npr. avtomatska obravnava, prisotnost specifičnega pojasnila, popolna neodzivnost) in deleži odstranitev posameznih primerov sovražnega govora na osnovi prejetih prijav. Preverjali bomo tudi, kako na odzivnost omrežij vpliva tip prijavitelja spornih vsebin. Ločiti je namreč treba obravnavo npr. običajnega uporabnika SDO, s strani ponudnika SDO pooblaščenega verodostojnega prijavitelja ("trusted flagger") in obravnavo uradnih organov (npr. policija). Preliminarni podatki partnerja FDV, ki je za Slovenijo pridobil status verodostnega prijavitelja za vodilna SDO (Facebook, Twitter, Youtube) kažejo, da verodostojni prijavitelji bistveno hitreje dosežejo odstranitev spornih vsebin.   Drugi tok aktivnosti bo obsegal analizo dejanskih in normativnih (v obsegu kot ga bomo uspeli pridobiti) kriterijev ponudnikov SDO pri odstranjevanju domnevnih primerov sovražnega govora (njihovo samoregulacijo v vlogi ponudnikov internetnih storitev) in odgovarjajočo primerjavo s slovensko ustavo ter kazensko-pravno ureditvijo na področju omejitev svobode govora v Sloveniji. V skladu s tem bomo naprej jasno opredelili sovražni govor v kazensko-pravnem pogledu, nato pa bomo - med drugim tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in usmeritev Sveta Evrope - obravnavali razmejitev med svobodo izražanja in prepovedjo sovražnega govora. V tem kontekstu bomo opozorili na konceptualne težave, nedorečenosti, protislovnosti in nekonsistentnosti obstoječih zakonskih rešitev in s tem povezane pravne prakse. Obravnavali bomo tudi problematiko obravnave sovražnega govora kot kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in sovražnega govora kot prekrška. Na osnovi mednarodnih aktivnosti projektne skupine – tudi člans

Čeprav je predlagani projekt usmerjen aplikativni projekt bo njegova izvedba pripomogla tudi k doseganju kritične mase raziskovalcev, ki se ukvarjajo s problematiko sovražnega govora. Na tej osnovi bodo lahko poglobljeno analizirani vsi vidiki, ki so bili našteti oziroma omenjeni že v točki 17 (Predlogi možnosti in načina prenosa znanja v prakso). Poglobljena obravnava bo pripomogla, da se bodo vprašanja, ki so danes odprta bodisi v konceptualnem bodisi v operativnem pogledu, analizirala bolj sistematično. V določeni meri je namreč lahko prav odsotnost sistematičnega raziskovanja pripomogla tudi k stanju, s katerim mnogi deležniki niso zadovoljni. Na osnovi projekta bodo - kot smo že omenili v opisu delovnega sklopa DS6 (Diseminacija) in v točki 16 (Pričakovani rezultati) - nastale tudi znanstvene publikacije, kar bo nedvomno pripomoglo k razvoju znanosti in stroke na tem področju.

Problematika predlaganega projekta po svoji naravi seveda nima neposrednega vpliva na gospodarstvo, se pa posredno dotika medijskega sektorja. Zaradi nejasnih predpisov in zakonodaje na področju sovražnega govora se med njimi namreč širi nelagodje ob dejstvu, da so iz družbenega vidika, pa tudi v kazensko-pravnem smislu, ti mediji soodgovorni, če na svojih spletnih mestih omogočajo (oziroma ne odstranijo) primerov nezakonitega sovražnega govora. Projekt bo iz tega vidika prispeval k razjasnitvi in pomembni poenostavitvi vloge, ki jo imajo mediji. To vprašanje je za njih še posebej relevantno v trenutnih razmerah, ko mnogi izmed njih zaradi tehničnih, organizacijskih in vsebinskih razlogov selijo svoje komentarje iz lastnih forumov, kjer so lahko komentarje uporabnikov moderirali po lastnih pravilih, na SDO, kjer pa odgovarjajoči spletni prostor ni več (povsem) v njihovem upravljanju in so pravila moderiranja lahko zelo drugačna. Učinkovita in jasna ureditev na tem področju namreč lahko pomembno zmanjša potrebo po moderiranju, ki je v splošnem zelo zahtevno in tudi drago. Mnogi spletni mediji se zato odpiranju spletnega prostora za razpravo celo povsem odpovedujejo, v nasprotnem primeru imajo s tem velike stroške.