Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem

Raziskovalni program je namenjen prenosu pravne terminologije evropskega prava, s poudarkom na prenosu pravnega izrazja reda Evropske unije v slovenščino. Praksa delovanja pravnega reda Evropske unije oziroma njegov stalen razvoj kažeta na to, da terminološka vprašanja tudi dobro desetletje po pristopu Slovenije ostajajo aktualna, njihovo razreševanje pa predstavlja del odgovornosti za zagotovitev uspešnega sobivanja domače in evropske pravne ureditve. Delo programske skupine je pri tem razpeto med ustrezno prevajanje pravnih pojmov in njihovo umeščanje v slovenski pravni red, ter aktivno in dinamično, a vsebinsko utemeljeno in pozorno prilagajanje in posodabljanje slovenskega pravnega jezika za potrebe pravne stroke. V okviru programa, raziskovalna skupina relevantne pojme prevaja iz angleškega v slovenski jezik in le-te slovarsko razlaga. Pri tem pojmov mehanično ne umešča v polje domačega strokovnega izrazja, temveč te v okviru slovarske razlage poglobljeno preučuje s primerjalnega (primerjava pomena, ki ga ima pojem v posameznih pravnih redih ali pravnih tradicijah), historičnega (npr. preučevanje razvoja sodne prakse na določenem področju), teleološkega (npr. s preučevanjem pripravljalnih del), praktičnega (npr. primerjava uporabe v pravnih virih Evropske unije, domačih pravnih virih in praksi) in terminološkega vidika, pri čemer ti vidiki niso navedeni izčrpno. Z vsebinsko bogato preučitvijo pojma, ki presega golo pojmovno analizo, raziskovalna skupina strmi k jezikovni konsistentnosti pravnega sistema, njegovi pojmovni in vsebinski jasnosti, sploh v primerih, ko pojmu ni mogoče pripisati enega samega pomena ali v domačem pravnem redu neposredna ustreznica npr. ne obstaja, ter tako sprejema del odgovornosti ali skrbi za pravno varnost in predvidljivost določb kot eni izmed temeljnih prvin ustavnega načela pravne države. Cilj raziskovalne skupine je tvoriti pregleden, bogat in vsebinsko jasen slovar evropske pravne terminologije, ki bo namenjen tako strokovni uporabi v praksi (sodstvo, odvetništvo, gospodarstvo itd.) kot tudi uporabi v študijske, raziskovalne in druge akademske namene, in ki bo bogatil domačo terminološko stroko ter jezik.

V Evropi je pravo vse od prosvetljenega absolutizma naprej specifičen fenomen vsake posamezne države, zaradi česar je pravna znanost praviloma omejena na to državo, kjer po t. i. načelu teritorialnosti velja njeno pravo. Pri tem pa tudi pravo nadnacionalnih organizacij živi v pravnih redih držav članic, na katere lahko vpliva neposredno, to je zaradi njegove neposredne veljavnosti, ter posredno kot del domačega pravnega reda, to je s prenosom naddržavnega prava v pravni red države članice. Obstoječa raziskava, osredotočena na evropsko pravo in, ožje, pravo Evropske unije, bo nujno razširila pogled pravne znanosti, ki je pretežno usmerjena zgolj na domači pravni red. Slovenščina je z vstopom v Evropsko unijo postala eden od njenih uradnih jezikov, temu dejstvu pa morata po naravi stvari slediti tudi pravna znanost oziroma stroka. Rezultati raziskave bodo jasno vidni in uporabni v domači pravni teoriji in praksi kot tudi pri delu v institucijah Evropske Unije, kjer se od pridružitve Slovenije uporablja tudi slovenščina. Pri tem bodo rezultati te raziskave zanimivi tudi za druge države kandidatke ali mlade države članice, ki se na področju harmonizacije pravnega reda soočajo s podobnimi problemi, kot se je soočala in se pravzaprav še zmeraj sooča tudi Slovenija.

Vprašanje ustrezne pravne terminologije je tesno povezano z avtonomnostjo slovenske pravne znanosti in kulture ter vsebinskim vidikom enakopravnosti in polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji in drugih mednarodnih organizacijah. Če naj Slovenija še naprej ohranja svojo nacionalno in kulturno identiteto, je skrb za ustrezen slovenski pravni jezik ena od prioritetnih nalog pravne znanosti in države. S pravno terminologijo se hkrati oblikuje pravna kultura in kultura argumentov, kjer ima vsak termin vsebino, ki jo je treba pravno ovrednotiti, še posebej ko so pravna sporočila navdahnjena z izrazi iz drugih pravnih redov in prava Evropske unije. V mnogo-jezični uniji, v kateri so vsi jeziki članic enakopravni, je uporaba slovenskega pravnega jezika v pomembni odvisnosti od kakovosti pravnega izrazja, ki omogoča zanesljiv vpogled v pravni red Unije in njegovo učinkovito uporabo v slovenskem jeziku.