Mednarodni projekti
Remedies concerning Enforcement of Foreign Titles according to Brussels I Recast
Organizacije (2)
, Raziskovalci (4)
0592 Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
13039 |
dr. Vesna Rijavec |
Pravo |
Vodja |
2016 - 2018 |
775 |
1608 Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
13029 |
dr. Aleš Galič |
Pravo |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
781 |
2. |
23414 |
dr. Jerca Kramberger Škerl |
Pravo |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
279 |
3. |
03096 |
dr. Lojze Ude |
Pravo |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
533 |
Povzetek
Bruseljska uredba Ia - prenovitev (Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - BIa), ki je nadomestila Bruseljsko uredbo I, je dobrodošel korak k poenostavitvi in pospešitvi čezmejnega izvrševanja dolgov. Kljub temu so nekatera obstoječa vprašanja ostala nerešena, odprle pa so se tudi nekatere nove dileme. Z odpravo eksekvature je področje pravnih sredstev tako v državi članici izvora kot v državi članici izvršbe pridobilo nov in nekoliko drugačen pomen. Preučevanja pravnih sredstev v državi izvora se je treba lotiti z vidika ocenjevanja njihovega učinka pri zaščiti pravic tujega dolžnika, da se zmanjša morebitna bodoča potreba po izpodbijanju tuje sodne odločbe v državi izvršbe. Posebno pozornost je treba posvetiti začasnim ukrepom ali hitremu posredovanju z namenom, da se zagotovi pravočasno varstvo pravic. Uspeh BIa je v veliki meri odvisen od njene implementacije v nacionalne pravne sisteme, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Postopek za zavrnitev izvršitve ureja zakonodaja naslovljene države članice, v kolikor ni urejen z BIa; tudi roke za pritožbo torej določa nacionalna zakonodaja. BIa ne pojasnjuje, kako se naj države lotijo prilagoditev, s tem pa odpira pomembna vprašanja, ki bodo obravnavana v tem projektu. Ker takšnih določb BIa ne vsebuje, bo primerjalnopravna analiza vključevala tudi obravnavo Uredbe št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Preambula nakazuje, da naj bi se razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uveljavljali in obravnavali predvsem kot predhodno vprašanje, skupaj z drugimi ugovori v izvršilnem postopku, kljub temu pa je po izbiri strank na voljo tudi ločen postopek za priznanje ali nepriznanje tujega naslova. Manj zahtevni in stroškovno učinkovitejši "incidenter" postopek v okviru izvršilnega postopka bo seveda lažje vzpostaviti v sistemih s sodnim postopkom izvršbe kot v državah z avtonomnimi zasebnimi izvršilnimi organi, ki niso tesno povezani s sodiščem. Države članice morajo Komisijo obvestiti o načinu in o organu, pristojnem za odločanje o predlogu za zavrnitev priznanja ali o priznanju tujega naslova v ločenem postopku. Vprašanje ustrezne vrste postopka zato ostaja odprto. Prednost BIa je vendarle v tem, da novi ločeni postopek ne bo imel za posledico prekinitve postopka. Še zmeraj ostaja vprašanje, katera druga pravna sredstva bi se lahko uveljavila v državah članicah z namenom odložitve izvršitve. BIa določa razloge za zavrnitev tujega naslova, katere je treba funkcionalno analizirati glede na njihov pomen za prihodnja prizadevanja za unifikacijo. Poseben problem predstavlja kršitev javnega reda v državi izvršbe, ki ga je mogoče deliti na procesni in materialni "ordre public", vendar so dolžniki pri uveljavljanju tega razloga redko uspešni. Zaradi tega so bili sicer podani predlogi, naj se javni red v BIa izpusti, vendar je nazadnje le ostal vključen kot "zasilna zavora". Projekt bo analiziral tudi uveljavljanje materialnega javnega reda in predlagane nadomestitve z nekaterimi drugimi ukrepi. Raziskavi razlogov za zavrnitev bo sledila primerjava upnikovih možnosti pri odločitvi za izvršbo v skladu z uredbami EU št. 805/2004, 1896/2006, 861/2007. Pri izvajanju projekta bodo tesno sodelovali strokovnjaki iz teorije in prakse; spodbujalo se bo sodelovanje akademikov, sodnikov, odvetnikov, notarjev, gospodarskega sektorja in - zelo pomembno - državnih organov, ministrstev in zakonodajalcev. Izvedla se bo funkcionalna primerjalna študija o nacionalnih zakonodajah.