Krajinska dediščina Slovenije in njen prispevek v nacionalni prostorski identiteti

Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj. Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine. V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje: - razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo - ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije - ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine - sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno dediščino Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj. Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine. V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje: - razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo - ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije - ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine - sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno dediščino