Preventiva koronarne bolezni in srčnega popuščanja

Koronarna bolezen in srčno popuščanje kot končno stanje pri napredovli koronarni bolezni ter večini drugih bolezni predstavljata po obolevnosti, invalidnosti in umrljivosti , pa tudi zardi visoke cene diagnostičnih in zdravilskih postopkov enega od poglavitnih zdravstvenih problemov v Sloveniji. Pri obeh je najpomembnejši ukrep peventiva, tako primarna pri še zdravih ljudeh kot tudi sekundarna pri že razviti bolezni. S preprečevanjem koronarne bolezni prprečujemo nastanek srčnega popuščanja (primarna preventiva), če pa se je to že razvilo, lahko s celovito obravnavo izboljšamo potek bolezni (sekundarna preventiva). Za učinkovito preventivo koronarne bolezni in srčnega popuščanja pa moramo poleg poznavanja poglavitnih dejavnikov tveganja v posamezni populaciji in iskanja ogroženih posameznikov razvijati tudi načine uspešnega prenašanja novih spoznanj o načinu obravnavanja takih posameznikov v klinično prakso. V Sloveniji zaostajamo za razvitim svetom pri preventivi koronarne bolezni in pri najusterznejši obravnavi kroničnega srčnega popuščanja. Tako nimamo dovolj podatkov niti o razširjenosti posameznih koronarnih dejavnikov tveganja niti o tem, kako učinkovito jih zdravstveni delavci obravnavajo v klinični praksi. Sprvim delom naših raziskav želimo zapolniti to vrzel. Proučevali bomo tudi vpliv prehrane in telesne aktivnosti na izraženost koronarnih dejavnikov tveganja. Del raziskav pa bo usmerjen v področje intevencij, kjer bomo skušali oceniti, kako nezdravilski ukrepi, zlasti življenja in preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem.