Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv antitrombotičnih postopkov na funkcijo žilnih pristopov za hemodializo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 
B560  Biomedicinske vede  Urologija, nefrologija 
Ključne besede
žilni pristopi, hemodializa, antitrombotični postopki, funkcija
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (1) , Raziskovalci (11)
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01972  dr. Andrej Bren  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2001  507 
2.  10649  dr. Jadranka Buturović-Ponikvar  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2001  1.037 
3.  20956  Liljana Gaber    Raziskovalec  1999 - 2001  23 
4.  01977  dr. Aljoša Kandus  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2001  553 
5.  09794  dr. Rajko Kenda  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  1999 - 2001  174 
6.  01982  dr. Radoslav Kveder  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  296 
7.  06203  dr. Marko Malovrh  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  353 
8.  01987  dr. Rafael Ponikvar  Srce in ožilje  Vodja  1999 - 2001  790 
9.  16238  mag. Vladimir Premru  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  251 
10.  10579  dr. Alenka Urbančič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2001  81 
11.  08767  Janez Varl  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  142 
Povzetek
Žilni pristopi so ključni dejavnik za izpeljavo hemodialize. Sem sodijo nativne arteriovenske fistule (AVF), grafti iz umetnih materialov in venski katetri, vstavljeni v široke vene. Najpomembnejši vzrok za slabo funkcijo ali odpoved delovanja žilnega pristopa je tromboza . Incidenco tromboz je mogoče zmanjšati z uporabo antitrombotičnih zdravil in postopkov. V prospektivni klinični raziskavi bomo v centru za dializo Kliničnega oddelka za nefrologiji Kliničnega centra v Ljubljani, hemodializne bolnike po konstrukciji AVF in graftov, randomizirali v 2 skupini: skupino A bodo tvorili bolniki, ki antiagregacijskih zdravil in postopkov ne bodo dobili, v skupini B pa bodo bolniki dobili tiklopidin (Tagren). Ocenjevali bomo čas in kvaliteto delovanja AVF oz. Graftov pri bolnikih obeh skupin. Delovna hipoteza je, da bo tiklopidin podaljšal čas delovanja in kvaliteto funkcije AVF oz. graftov. Bolnike, ki bodo rabili centralni venski hemodializni kateter bomo naključno razdelili glede na polnilno antikoagulacijsko sredstvo s katerim bo napolnjen kateter v meddializnem obdobju. V skupini A bodo bolniki, pri katerih bo kateter napolnjen s heparinom in v skupini B bolniki s katetri, ki bodo napolnjeni s citratom. Hipoteza je , da citrat enako učinkovit antikoagulant kot heparin, je pa ugodnejši od heparina kar v dozah, ki se uporabljajo, ne povzroča klinično pomembnih sopojavov (sistemske antikoagulacije z možnostjo krvavitve ali hipokalcemije).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno