Mednarodni projekti
Renewable materials and healthy environments research and innovation centre of excellence, InnoRenew CoE
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.04.03 |
Tehnika |
Materiali |
Polimerni materiali |
Koda |
Veda |
Področje |
T390 |
Tehnološke vede |
Polimerska tehnologija, biopolimeri |
Obnovljivi viri in materiali, gradbeni materiali in sistemi, okolje, inovacije, živi laboratorij, ergonomsko oblikovanje
Organizacije (8)
, Raziskovalci (8)
1988 Univerza na Primorskem Universita del Litorale
0219 Inštitut za celulozo in papir
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
39386 |
Janja Juhant Grkman |
Materiali |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
51 |
2. |
39463 |
dr. Igor Karlovits |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
232 |
3. |
31400 |
dr. Urška Kavčič |
Komunikacijska tehnologija |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
123 |
4. |
39385 |
dr. Gregor Lavrič |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
83 |
5. |
37333 |
dr. Katja Malovrh Rebec |
Energetika |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
114 |
0795 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22407 |
dr. Alenka Ojstršek |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
228 |
0796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
07814 |
dr. Karin Stana Kleinschek |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2017 - 2023 |
1.126 |
1502 Zavod za gradbeništvo Slovenije
2316 Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine
3333 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
3770 InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja
Povzetek
Slovenija je bila v razpisu Horizon2020 WIDESPREAD 2014-1: Teaming prepoznana kot regija, ki zaostaja na področju inovacij, kar je še posebej opazno v vrednostni verigi države, ki temelji na gozdovih. Vendar pa je ključno jedro slovenske vrednostne verige, ki temelji na obnovljivih virih, kljub splošnemu zmanjšanju delovne sile ohranilo dostop do mednarodnih trgov in znatno proizvodno zmogljivost. Zato ima ta panoga velik potencial za rast, ki je bil prepoznan v Strategiji pametne specializacije Slovenije. Strategija pametne specializacije Slovenije poziva k medsektorskemu povezovanju in vključevanju lesne verige pri oblikovanju domov in delovnih okolij prihodnosti. Spodbuja raziskave in inovacije, ki izhajajo iz tradicionalnih znanj in veščin, povezanih z lesom in naravnimi materiali, združljivimi z lesom, ter si prizadeva povečati dodano vrednost in izvoz podjetij za 15 % do leta 2023. Da bi izkoristili ta potencial z olajšanjem sodelovanja med industrijo in akademskim svetom v v tem sektorju je bil ustanovljen center odličnosti za raziskave in inovacije obnovljivih materialov in zdravega okolja (InnoRenew CoE). S podporo in vodenjem naprednega partnerja Fraunhofer WKI bodo znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti hitro in učinkovito prenesene v industrijo in prek nje v družbo v obliki inovativnih novih izdelkov in procesov.
Pomen za razvoj znanosti
O dosedanji uspešnosti projekta pričajo tekoče raziskovalne dejavnosti inštituta in številni drugi dosežki. V slovenskem nacionalnem sistemu znanstvenega sledenja je H-indeks InnoRenew CoE na prvem mestu v biotehnologiji (gozdarstvo, les in papir) in na tretjem v naravoslovju in matematiki (računalniško intenzivne metode in metode). Uspešne konkurenčne prijave InnoRenew CoE in partnerjev za financiranje nadalje kažejo na povečane znanstvene zmogljivosti ne le InnoRenew CoE, ampak vseh partnerjev InnoRenew. Vzpostavitev novega doktorskega študijskega programa Univerze na Primorskem, Obnovljivi materiali za zdravo grajeno okolje, zagotavlja dolgoročno preživetje inštituta in področja z zaposlovanjem in usposabljanjem nadarjenih raziskovalcev. Do 30. septembra 2023 je InnoRenew CoE predložil več kot 290 nacionalnih in mednarodnih predlogov. Pri teh predlogih je InnoRenew CoE sodeloval z nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami za raziskave in razvoj ter industrijskimi partnerji iz 40 držav. Uspešni predlogi so P10/InnoRenew CoE prinesli pribl. 11,7 milijona EUR (1,3 milijona v 4. obdobju poročanja) novih sredstev iz nepovratnih sredstev in več kot 1,5 milijona EUR (700.000,00 EUR v 4. obdobju poročanja) neposrednega industrijskega financiranja. Uspešnost oddanih predlogov je bila 28 %, nekaj predlogov pa je še v obravnavi. Serija konferenc InnoRenew CoE, letna »InnoRenew CoE International Conference« in sodelovanje organizacije na dogodkih, kot so razstava Čar lesa, delavnice za osnovnošolce – »Raziskujmo les«, in obveščanje širše javnosti bodo še naprej povečevali uporabo obnovljivih materialov. InnoRenew CoE je slovenskim oblikovalcem politik posredoval bele knjige za povečanje rabe lesa v javno financiranih stavbah, kar je privedlo do nove uredbe o javnem naročanju (sprejete julija 2021), da mora imeti javno financirana stavba vsaj 30 % lesa ali drugih obnovljivih virov vgrajenih materialov (volumensko). Poleg tega je InnoRenew CoE postal aktivni partner Novega evropskega Bauhausa in v svoje raziskave vključuje vidike državljanske znanosti. Na nacionalno in mednarodno politiko vpliva zastopanost zaposlenih InnoRenew CoE v nacionalnih in mednarodnih političnih organih ter sodelovanje pri ukrepih, povezanih s politiko, in poročilo Horizon Europe Nexus, katerega soavtor je direktor InnoREnew CoE.