Trajnostni razvoj v slovenskem alpskem svetu

Koncept trajnostnega sonaravnega razvoja se je oblikoval na osnovi zaskrbljenega razmišljanja o tem, da bodo življenske potrebe in načini gospodarjenja naraščajočega prebivalstva sveta presegle zmožnosti, ki jih za preživetje nudi naš planet (Svetovni vrh ZN, Rio de Janeiro, 1992). Ta strah je zelo upravičen v geografsko izrazito labilnih oziroma ogroženih okoljih, denimo v evropskem alspkem svetu. V pričujoči raziskavi so postavljeni v ospredje problemi zaščite naravne dediščine (''''naravnih'''' ekosistemov) in razvojnih vprašanj, ki zadevajo kulturno pokrajino Slovenskih Alp. V Julijskih Alpa se tudi uprava Triglavskega narodnega parka zaveda (80km2) zaveda, da zaščita ''''naravnega'''' okolja ne more mimo razvojnih vprašanj regije in ljudi v njej. Po drugi plati pa je, oziroma slejkoprej bo, tudi podedovani industriji in urbanim središčem v alpskih dolinah (Tolmin, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Železniki, Idrija, Ravne, Slovenj Gradec) in kotlinah (Radovljica, Tržič, Kranj Škofja Loka, Kamnik, Šoštanj/Velenje, Celje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica) jasno, da ne gre ignorirati potrebe po zaščitnih ukrepih in kompleksnega trajnostno sonaravnega pristopa. V Sloveniji se je že utrdilo spoznanje, da je turizem lahko pravi dogovor na pobude, ki so bile zastavljene v Riu. Ponekod v Alpah (izven Slovenije) tudi masovni turizem že ogroža ravnotežje v naravnem in kulturnem okolju. Zato je le trajnostno sonaravni razvojni pristop, ki povezuje principe zaščite in razvoja, za gorska območja Slovenije sprejemljiv. Pričujoči raziskovalni projekt namerava v tem smislu oblikovati razvojne smernice, ki bodo sprejemljive za izbrana področja Slovenskih Alp, prednostno v njih zahodnem delu (Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora). Prekomejno povezovanje in usklajevanje ni videno le v luči kandidature za olimpijske igre treh dežel (''''Klagenfurt, 2006''''), ampak kot dolgoročno vodilo, skladno s principi Evropske unije.