Modeli geografskih raziskovanj sonaravnega (uravnoteženega) regionalnega razvoja

Jedro geografskih proučevanj oblikuje ''''trikotnik'''' interakcij v sistemu narava : človek : družba. V sklopu tovrstnih raziskav izhajamo iz pokrajine kot življenjskega prostora, ki je poglavitni povezovalni člen med obema vejama geografije (fizične in družbene ali socialne), pa tudi med sorodnimi strokami. V kontekstu ''''pokrajine kot življenjskega prostora'''', imajo prostorski (regionalni) problemi in problemi okolja prav poseben pomen. Nanje že od vsega začetka poskuša tudi geografija na svojstven način najti odgovore. Zato si je izoblikovala kompleksne metode proučevanja prostorskih struktur na podlagi katerih tudi išče uporabne rešitve. Med temi v zadnjem času pridobiva na pomenu pojem sonaravnega razvoja. Modeli geografskih raziskovanj sonaravnega regionalnega razvoja temeljijo na proučevanju možnosti uravnoteženega razvoja, temelječega na postulatih, ki jih oblikujejo družbeno- in socialno-geografske spremembe, naravno-geografska dinamika pokrajine in reprodukcija naravnih dobrin. Cilj raziskave je v pripravi teoretskih in praktičnih modelov skladnega regionalnega razvoja ter smotrne rabe površja, ki temeljijo na sodobnih spoznanjih o omejenosti naravnih virov, infrastrukturne opremljenosti in človeških (demografskih) potencialov. Raziskava na teoretični in modelni ravni prikazuje nasprotujoče si razvojne koncepte ''''globalizacije'''' na eni in koncepte ''''regionalizacije'''' na drugi strani ter možnosti uskladitve teh konceptov, ki jih nasproti državnim interesom zagovarjajo regionalne politične grupacije.