Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov

Raziskovalni projekt neposredno odgovarja na potrebe pripravljalcev strateških dokumentov, predvsem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in iz nje izhajajočih akcijskih načrtov, da bi dobili celovito in empirično podprto raziskavo temeljnih sociolingvističnih problemov. Prinaša namreč celovit pregled sociolingvistične situacije v RS ter opis jezikovnih potreb uporabnikov v RS in potreb uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje z namenom oblikovanja izhodišč za novi nacionalni program za jezikovno politiko. Projekt bo opisal in raziskal doslej evidentirane sociolingvistične probleme ter identificiral nove problemske sklope na področjih pravne ureditve in zakonodaje ter potreb izbranih skupin jezikovnih uporabnikov v RS in jezikovnih uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje – s poudarkom na jezikovnem opisu, jezikovnih tehnologijah, jezikih in jezikovnih različicah ter jezikovnih izbirah. Pri izbranih skupinah jezikovnih uporabnikov v RS gre za skupine, ki predstavljajo temeljna področja javnega življenja in udejstvovanja v RS, tj. za jezikovne uporabnike na področju medijev, kulture, znanosti, predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in visokega šolstva, v gospodarstvu, javni upravi in pravosodju. Posebna pozornost bo posvečena jezikovnim uporabnikom drugih jezikov, tj. manjšinskih in tujih jezikov ter jezikov priseljencev, in jezikovnim uporabnikom s posebnimi potrebami. Uporabniki slovenskega jezika zunaj RS živijo na robovih slovenskega etničnega ozemlja, v državah bivše SFRJ, po Evropi in drugod po svetu. Opravljena bo obsežna empirična raziskava, ki bo evidentirane problematike preverila neposredno med uporabniki. Po temeljiti analizi pridobljenih podatkov bodo pripravljene smernice za novi nacionalni program za jezikovno politiko. Celotna raziskava bo prinesla opis in analizo stališč, sporazumevalnih praks, jezikovne opremljenosti in jezikovne izobraženosti jezikovnih uporabnikov, vse to pa povezala z jezikovnotehnološkimi vprašanji. Zajela bo tako sociolingvistične kot pravne vidike, saj se z vidika jezikovne politike kot javne politike, oblikovane v javnem interesu, njene cilje nujno realizira tudi skozi pravna načela in pravila. Opravljena bo sistemska analiza merodajnih pravnih aktov, ki urejajo rabo slovenščine in drugih jezikov ter jezikovne pravice, možnosti in prakse uporabnikov s posebnimi potrebami v RS ter uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje. Raziskava bo temeljno delo, na katerega se bo lahko (sociolingvistična) znanost še dolgo sklicevala. Rezultati empirične raziskave bodo dragoceni tudi sami po sebi, saj bodo omogočali nadaljnje analize in interpretacije ter iskanje rešitev. Projekt ima poseben pomen tudi za pravno znanost, saj se skozi obravnavo pravnih načel in pravil ter pravne prakse za področje jezika izražata ključni splošni vodili za normiranje in izvrševanje pravil. Državni upravi bo pomembno olajšal načrtovanje in nadaljnje delo na podlagi realnih potreb državljanov. Ker jezikovna politika močno posega v gospodarstvo, si lahko v primeru implementacije spoznanj raziskave v jezikovnopolitične odločitve obetamo razvoj v gospodarskih panogah, ki oblikujejo računalniška orodja, ki izdelujejo ali potrebujejo izdelke, kot so sintetizatorji govora, prevajalniki, prepoznavalci govora, avtomatizirano preverjanje črkovanja in slovnice lektorji, slovarski in enciklopedični priročniki, izdelki za e-učenje in podobno. Smernice za nadaljnje jezikovnopolitično odločanje, nastale na osnovi projekta, bodo omogočile razvoj kar najbolj opolnomočenih in samozavestnih jezikovnih uporabnikov, ki bodo imeli na voljo vse pripomočke in tehnologije, ki jih potrebujejo za rabo slovenščine v RS in zunaj nje, za rabo jezikov manjšin, priseljencev in drugih tujih jezikov, za rabo znakovnega jezika ter za udejanjanje oblik in načinov sporazumevanja jezikovnih uporabnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Vse to bo vplivalo tudi na večjo stopnjo splošne pismenosti v Republiki Sloveniji ter uporabn

Tako obsežna sociolingvistična raziskava na Slovenskem še ni bila narejena. Sodelujoči raziskovalci smo jo zasnovali ambiciozno, a na podlagi izkušenj realno in izvedljivo, saj se zavedamo, da slovenska sociolingvistična znanost nujno potrebuje obsežnejšo in domišljeno objektivno raziskavo, ki bo: – potrdila ali ovrgla dosedanja sklepanja in domneve, ki jih zasledimo v znanstveni literaturi; – zbrala in po potrebi znova empirično preverila dosedanje raziskave; – poiskala doslej še neidentificirane probleme in opozorila nanje.   Predvidevamo, da bo raziskava temeljno delo, na katerega se bo lahko sociolingvistična znanost še dolgo sklicevala. Temu v prid govori tudi dejstvo, da nam je uspelo v projektni skupini zbrati večino vodilnih strokovnjakov s posameznih področij na Slovenskem.   Projekt ima poseben pomen tudi za pravno znanost, saj se skozi obravnavo pravnih načel in pravil ter pravne prakse za področje jezika izražata dve ključni splošni vodili za normiranje in izvrševanje pravil. Pravo namreč ne sme biti tehnokratsko samozadostno, ampak instrument realizacije družbenih vrednot na določenem področju, niti statični okvir kot cokla spremembam, temveč o orodje varstva javnega interesa v določenem času in prostoru, torej temelj ali celo proaktivna spodbuda za družbeni razvoj. Ker bomo izsledke raziskave predstavljali tudi v tujini, si od projekta lahko obetamo tudi boljšo umeščenost slovenske sociolingvistike v mednarodno znanost ter boljše upoštevanje značilnosti slovenskega jezikovnega prostora med raziskovalci v različnih delovnih skupinah v Evropski uniji.

Raziskava je bistvenega pomena za kulturni razvoj, saj bo omogočila ustrezno razvijanje jezikovnega življenja na Slovenskem. Državni upravi bo olajšala načrtovanje bodoče jezikovne politike na podlagi realnih potreb državljanov. To je še posebej pomembno, ker je bilo tovrstnih raziskav doslej relativno malo in so si bile metodološko, področno in kvalitetno zelo različne.  Ker jezikovna politika vse močneje posega tudi v gospodarstvo, bo raziskava vplivala na jezikovnopolitične odločitve, ki bodo olajšale gospodarskim družbam dostop do jezikovnih orodij in pripomočkov. S tega vidika si lahko obetamo razvoj predvsem v gospodarskih panogah, ki oblikujejo računalniška orodja, ki izdelujejo ali potrebujejo izdelke, kot so sintetizatorji govora, prevajalniki, prepoznavalci govora, avtomatizirani lektorji, slovarski in enciklopedični priročniki, izdelki za e-učenje in podobno.